\documentclass[12pt,parskip=half, DIV=calc, BCOR=10mm, x11names]{scrbook}
\usepackage[utf8]{inputenc}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage{lmodern, libertine}
\usepackage{amsmath, xcolor, tcolorbox, empheq}
\usepackage[ilines, headsepline]{scrpage2}
\setheadwidth[0pt]{textwithmarginpar}

%\input{slike_1} % TikZ pictures
\clearscrheadfoot
\ihead{\headmark}
\ohead{\pagemark}

\setcounter{page}{3}

\addtokomafont{pagenumber}{\bfseries\Large\color{LightBlue4}}
\addtokomafont{pagehead}{\color{LightBlue4}}

\renewcommand{\textit}[1]{\textcolor{LightBlue4}{\emph{#1}}}
%\tcbuselibrary{skins,breakable}
\tcbuselibrary{theorems}
\tcbset{colback=blue!60!green!10!white,
  colframe=LightBlue4!50!black, ams nodisplayskip}



\begin{document}

\pagestyle{scrheadings}

\section{Zbirka vaj fizike za studente gradbenistva}
\label{sec:zbirka-vaj-fizike}


\textit{Enakomerno večdimenzionalno gibanje} označuje gibanje, pri katerem je vektor hitrosti konstanten.  Gibanje tem primeru opisuje enačba, ki je posplošitev enačbe~(...)
%

\begin{equation}
   \tcboxmath{\vec{r} = \vec{v} t + \vec{r}_0,\label{k-umm}}
  \end{equation}


%
kjer $\vec{r}$ označuje trenutni, $\vec{r}_0$ pa začetni položaj telesa.  Vektorju $\text{r}$, ki označuje položaj telesa, pravimo tudi \textit{krajevni vektor}.

\textit{Enakomerno pospešeno večdimenzionalno gibanje} označuje gibanje, pri katerem je vektor pospeška~$\vec{a}$ konstanten.  Gibanje v tem primeru opisujejo enačbe, ki so posplošitve enačb~(...)
%

\begin{empheq}[box={\tcbhighmath[colback=blue!60!green!10!white,
  colframe=LightBlue4!50!black]}]{align}
  \vec{r} &= \tfrac{1}{2} \vec{a} t^2 + \vec{v}_0 t + \vec{r}_0\label{k-uamm1}\\
  \vec{v} &= \vec{a} t + \vec{v}_0 \label{k-uamm2}\\
  v^2 &= v_0^2 + 2 \vec{a} \cdot (\vec{r} - \vec{r}_0) \label{k-uamm3}
\end{empheq}


%
kjer so $\vec{r}$ trenutni in $\vec{r}_0$ začetni krajevni vektor telesa, ter $\vec{v}$ trenutni in $\vec{v}_0$ začetni vektor hitrosti telesa.  Pri tem je tretja enačba izpeljana iz prvih dveh.

\begin{figure}[!ht]
\centering
%\Tpro
\caption{Poševni met}
\end{figure}

Če se telo nahaja v bližini Zemeljske površine, nanj deluje konstantni pospešek prostega pada $g = 10$~m/s$^2$ navpično navzdol.  Vsako tako gibanje telesa je dejansko \textit{dvo}-dimenzionalno, saj se telo giblje po navpični ravnini.  Po dogovoru $y$~os usmerimo navpično navzgor, torej nasproti smeri pospeška prostega pada ($\vec{a} = - g \vec{j}$), $x$~os pa tako, da začetna hitrost leži v $xy$ ravnini $\vec{v}_0 = v_{x0} \vec{i} + v_{y0} \vec{j}$.  Potem lahko vsako od enačb~(...) razstavimo na \textit{dve} skalarni enačbi in dobimo
%

\begin{empheq}[box={\tcbhighmath[colback=blue!60!green!10!white,
  colframe=LightBlue4!50!black]}]{align}
    x(t) &= v_{x0} t + x_0, \label{k-prsx}\\
    y(t) &= -\tfrac{1}{2} g t^2 + v_{y0} t + y_0, \label{k-prsy}\\
    v_x(t) &= v_{x0}, \label{k-prvx}\\
    v_y(t) &= -g t + v_{y0}. \label{k-prvy}
  \end{empheq}



Pri tem smo upoštevali, da je pospešek v $x$~smeri enak $a_x = 0$, pospešek v $y$~smeri pa $a_y = -g$, kar pomeni, da imamo v $x$~smeri enakomerno gibanje, v $y$~smeri pa enakomerno pospešeno gibanje.

\end{document}